Najnovejša imenovanja Leona XIV.: Svetovni gospodarski forum (WEF), Agenda 2030 in »Ženske morajo postati duhovnice«
1. Peter G. Kirchschläger, 49 let, socialni etik, Univerza v Luzernu, Švica
Decembra 2018 je dejal, da ima katoliška cerkev nerešen problem na področju človekovih pravic v zvezi z nemožnostjo posvetitve žensk v duhovništvo. Trdil je celo, da država »ne sme gledati stran«, ampak ima dolžnost, da na cerkev v tej zadevi pritiska. Ko so mu predstavili argument, da lahko ženske, nezadovoljne s katoliškim naukom, cerkev zapustijo, je odgovoril: »To bi pomenilo zaščito storilca.«
2. Kathryn A. Koch, 45 let, finančnica z Wall Streeta
Kathryn Koch je 20 let delala pri Goldman Sachs Asset Management, postala partnerica v podjetju Goldman in vodila njegovo poslovanje z javnim kapitalom v vrednosti približno 300 milijard dolarjev.
Leta 2015 je bila Koch izbrana za mlado globalno voditeljico s strani Svetovnega gospodarskega foruma.
Od leta 2024 je Koch članica upravnega odbora borze Nasdaq, kjer je tudi članica odbora, ki nadzoruje plačila vodstvenih delavcev.
3. Paolo Foglizzo, 61 let, urednik revije „Aggiornamenti Sociali“, ki so jo ustanovili jezuiti, Italija
Foglizzo je sodeloval tako na Sinodi mladih leta 2018 kot na Sinodi o sinodalnosti v letih 2023–24. Aprila 2023 je sodeloval v delovni skupini, ki je pripravljala Instrumentum laboris.
V številnih člankih se je zavzemal za »spremembo struktur in institucij na sinodalni način«. In: »Cerkev čuti, da je poklicana, da je prostor vključevanja brez ovir za vstop.«
Leta 2021 je dejal, da je »cepljenje« »dolžnost bratstva« in etična odgovornost za skupno dobro.
4. Joseph Jeyaraj Swaminathan SDB, indijski duhovnik, Papeška salezijanska univerza v Rimu
Swaminathanova študija iz leta 2021, ki jo je napisal v soavtorstvu, pozitivno predstavlja elemente indijske duhovnosti kot vire za razumevanje človeškega razcveta, vključno z Atmanom, Brahmanom, Dharmo in tremi gunami – Sattvo, Rajasom in Tamasom.
Kot »končno resnico« Advaita Vedante opisuje, da človeški duh (Atman) postane enoten z božanskim duhom (Brahman). Poleg tega je izjavil, da je »končni cilj vseh ljudi spoznati to enotnost«.
Študija indijsko transcendentalno perspektivo imenuje »najvišja oblika blaginje«, indijsko duhovnost opisuje kot pot, ki vodi k zavedanju »Svetega« in »povezanosti z božanskim«, ter obravnava jogo, meditacijo in molitev kot priporočene duhovne prakse.
5. Peter Klasvogt, 68 let, nemški duhovnik, rektor Campo Santo Teutonico
Po manipulativni nemški študiji o zlorabah je duhovnik Klasvogt strukturno reformo Cerkve označil za »absolutno nujno«, pri čemer se je osredotočil na moč, spolno moralo in duhovništvo. Čeprav ni bil član nemške sinode z glasovalno pravico, je podprl ta proces in kasneje pozval: »Upajte si več sinodalnosti!«
V knjigi Riskierte Berufung iz leta 2022 duhovnik Klasvogt trdi, da »v nebesih ne bo več duhovnikov, vsaj ne na podlagi urada«.
Pravi, da lahko Cerkev razvije nove službe za moške in ženske, celo z »polaganjem rok in molitvijo«, ter predlaga, da bi se zgodovinske oblike ženskih »kvazi-škofovskih pooblastil« lahko oživile v spremenjeni obliki. V uvodu, ki ga je soavtoril, Klasvogt in njegovi soavtorji navajajo, da je treba cerkvene koncepte o ženskah, duhovništvu, telesu in spolni morali pregledati »z pripravljenostjo na spremembe«.
6. Clemens Sedmak, 55 let, avstrijski laikovski teolog, ki poučuje na univerzi Notre Dame v Indiani
V videoposnetku iz leta 2025 je Sedmak pozval župnije, naj sprejmejo homoseksualne pare »z njihovimi načini življenja«. Pohvalil je »zvestobo« v takšnih odnosih in dejstvo, da pari »ostanejo skupaj« kljub težavam.
Sedmak je odobravajoče opisal tudi prilagajanje transspolnim študentom na univerzi Notre Dame, da se »počutijo dobrodošli«.
Glede ločenih in ponovno poročenih katoličanov se je Sedmak skliceval na Amoris Laetitia in navedel primer pobožnega katoliškega moškega, katerega žena ga je zapustila po 34 letih zakona in ki zdaj vstopa v novo razmerje z drugo žensko. Moški bi s tem vstopil v »nepravilno situacijo«. Sedmak je poudaril usmiljenje in edinstvenost njegovega položaja ter dejal: »Ideal je svetilnik, ne sodišče.« Ko je govoril o potrebi po »trdnem držanju resnice«, je citiral Bruna Forteja: resnica ni nekaj, kar imajo kristjani, ampak »nekdo, ki ima nas«.
7. Emmanuel Katongole, 65 let, ugandski duhovnik, profesor na Univerzi Notre Dame v Indiani
Katongole trdi, da mora krščanstvo »ponovno odkriti in graditi na verski dediščini afriških prvotnih religij«.
Pravi, da ponovno odkriva »bogate vire afriških avtohtonih duhovnosti« in zagovarja ponovno povezovanje »z Bogom, med seboj in z Zemljo«. Po njegovem rojstvu so njegovo popkovino zakopali na zemlji njegovih prednikov, ker »v afriški kozmologiji vsak, ki živi, povezan s svetom prednikov«.
Pozdravil je povezavo, ki jo je papež Frančišek vzpostavil med avtohtono kulturo in ekologijo.
8. Lucy Afandi Esipila, Kenija
Lucy Esipila je odločna zagovornica Agende 2030 OZN: leta 2020 je za Caritas Africa trdila, da je Cerkev »sprejela cilje« ciljev trajnostnega razvoja, in opisala prizadevanja za mobilizacijo mreže Caritas, ki obsega 372 škofij in 15.000 župnij, da bi pospešili izvajanje Agende 2030.
V izjavi organizacije Caritas Africa iz leta 2025, ki jo je podpisala Esipila, se je zavzemala za odpis dolgov, da bi vlade lahko povečale porabo za ženske, vključno z »izboljšanjem storitev na področju reproduktivnega zdravja«. Izjava je zahtevala tudi reformo »globalne finančne arhitekture« in celovit okvir ZN za obravnavo dolgov.
Na splošno je Esipila spodbujala močno redistributivni gospodarski program, vključno s progresivnim obdavčevanjem, splošnim brezplačnim javnim zdravstvom in izobraževanjem, protidiskriminacijskimi ukrepi ter reformo mednarodne finančne arhitekture.
9. Caren Rodrigues, Indijka
Je globoko vključena v gibanje »Economy of Francesco« papeža Frančiška, ki si prizadeva za »nov globalni gospodarski model«, osredotočen na okolje, delavce in pravičnost za revne. Izbrana je bila za eno izmed prvotnih delegatk in »ekonomistk življenja«, postala je raziskovalna sodelavka akademije EoF, predstavnica indijskega središča in koordinatorka raziskav, leta 2024 pa je postala ena izmed le 34 članic predstavniškega zbora, ki se je srečala s papežem Frančiškom v Rimu.
10. Omer S. Combary, Burkina Faso
Omer Souglimpo Combary je burkinski profesor razvojne ekonomije. Njegovo nedavno delo je tesno povezano z globalno agendo podnebnih sprememb in ciljev trajnostnega razvoja.
Omer Combary je bil eden od le dveh glavnih raziskovalcev v okviru izhodiščne raziskave v Burkina Fasu iz leta 2018, ki jo je financirala Svetovna banka za pobudo »Sahel Women Empowerment and Demographic Dividend« (SWEDD). SWEDD ni bila zgolj raziskava o revščini. Svetovna banka opisuje projekt kot prizadevanje za zmanjšanje neenakosti med spoloma z »izboljšanjem dostopa do informacij o reproduktivnem zdravju in kontracepciji«.
11. Francesco Coluccia, 53 let, italijanski duhovnik, izganjalec hudiča, psiholog in bioetik
Zavzema se za zaščito življenja: tesno je sodeloval z italijanskim gibanjem »Movimento per la Vita«, vodil molitev na njihovem srečanju v Vatikanu leta 2025, prek gibanja je leta 2026 izdal knjigo ter zagovarja svetočnost in dostojanstvo človeškega življenja od začetka do konca.
12. Jacqueline Remond, Avstralka
Remond deluje na Avstralski katoliški univerzi na področju integralne ekologije.
Leta 2006 se je pri Alu Goru usposabljala za »voditeljico na področju podnebnih sprememb« in nato po avstralski regiji Kimberley predstavljala Gorejevo predstavitev o podnebnih spremembah. Med letoma 2007 in 2017 je bila nacionalna direktorica organizacije Catholic Earthcare Australia ter soustanoviteljica Globalnega katoliškega gibanja za podnebje, ki se danes imenuje Gibanje Laudato Si’.
Je ena najbolj očitnih imenovanj, ki kažejo na kontinuiteto v obdobju papeža Frančiška. Njena javna dejavnost se v veliki meri nanaša na podnebno politiko, Laudato si’, »ekološko spreobrnjenje« in vključevanje okoljskih ukrepov v vse katoliške institucije.
Remond spodbuja sakralizirano ekološko duhovnost. V intervjuju za Vatican News leta 2023 je kristjane pozvala k »sorodstvu z vodo«, govorila o tem, kako sliši vodo »jokati« in »peti«, ljudi je pozvala, naj »to pesem pojejo skupaj z vodo«, človeštvo pa je opisala kot vstopajoče v »vzvišeno občestvo« s stvarstvom, pri čemer je zaključila: »Bog je v vsem tem.«
Prevajanje umetne inteligence